To je 1. objava v seriji objav z naslovom Spletni biseri.
sre, 6. jan. 2010

Spletni brskalniki

Uvod v novo (prvo) serijo objav: Spletni biseri

S to objavo začenjam serijo objav s skupnim naslovom Spletni biseri. (Predvidoma) vsako drugo sredo bom predstavil kako zanimivo, uporabno podrobnost / funckionalnost, ki nam olajša in izboljša brskanje po spletu. Od spletnih brskalnikov, do spletnih radijskih postaj, RSS virov in še marsičesa. Namen je opozoriti na kakšno (manj znano) funkcionalnost ter izboljšati kvaliteto brskanja.

Pripombe in komentarji vedno dobrodošli in zaželjeni. Pa prijetno branje ;)

Kako, mar ne obstaja samo Internet Explorer (in Firefox) in zakaj sploh menjati?

Prva tema so spletni brskalniki: računalniški programi, ki omogočajo brskanje po spletu ter prikazovanje (x)HTML dokumentov in večpredstavnih vsebin. Definicijo sem podal namenoma, ker neverjetno veliko ljudi brskalnike zamenjuje z iskalniki (in obratno). Da, in brskalnika nista samo dva, pravzaprav jih je na voljo cela kopica. Morda se sprašujete zakaj bi pravzaprav menjali zmagovalnega konja, na katerega ste se v vseh teh letih brskanja že pošteno navadili. Odgovor se skriva v nenehnem spreminjanju spleta, vsebine, predvsem pa njihove predstavitve. Medtem ko so še pred 10 leti spletne strani po večini vsebovale le besedilne elemente ter sem ter tja kako animirano sliko, vse skupaj pa je izgledalo kot neposrečen izdelek pri likovni vzgoji, je bil napredek v zadnjih letih skokovit. Vse več spletnih mest poleg besedila temelji na večpredstavnih vsebinah, v vedno boljši ločljivosti; ljudje preživimo neprimerljivo več časa na spletu, pregledamo neprimerljivo več strani; spletna mesta uporabnikom omogočajo aktivno sodelovanje, interakcijo v realnem času ... Vse to vodi v vedno nove in nove standarde, s katerimi bi uporabnikom omogočili večjo opravilnost, boljšo uporabniško izkušnjo, ...

Spodaj vam bom predstavil nekaj najbolj razširjenih (a ne nujno tudi najboljših). Že takoj velja opozoriti, da so vsi brezplačno in kadarkoli na voljo preko spleta, precej jih deluje tudi na več platformah (operacijskih sistemih).

Torej, kaj imam na voljo?

Internet Explorer

IE6 = zgodovina

Brskalnik, ki ga je definitivno povozil čas! Ob izidu je bil to sicer precej spodoben in moderen brskalnik, toda izšel je na prejšnjega desetletja (2001), kar ga v dobi interneta označuje kot starčka. Poleg varnostnih pomanjkljivosti, so tu še povsem praktične: v primerjavi z modernimi brskalniki je občutno počasnejši, v osnovi ne podpira brskanja z zavihki, ne podpira sledenju RSS, podpora splošno sprejetim spletnim standardom (W3C) je milo rečeno slaba, kar povzroča ne malo težav spletnim razvijalcem. Kljub vsemu se ga kar nekaj (bolje rečeno preveč) uporabnikov kar ne znebi: razlog lahko tiči v nepoznavanju alternativ ali pa v povezanosti s prav tako neuničljivimimi Okni XP, zato se je pred kratkim poleg spletnih razvijalcev tudi Microsoft aktivno (a precej neposrečeno) vključil v odpravo IE6 z računalnikov; še najbolj pa bo najbrž vplivala opustitev podpore na straneh kot sta youtube in digg.

Zato, v kolikor še vedno redno uporabljate zastarelo različico IE6, vam močno priporočam menjavo. V nadaljevanju bo tudi v ta namen predstavljenih kar nekaj alternativ, izberite si tisto, ki vam najbolj ustreza.

IE7: malenkostni napredek

Leta 2006 je Microsoft sicer izdal posodobljeno različico najbolj razširjenega brskalnika, ki je prinesel določen napredek: dobili smo zavihke, izboljšano podporo W3C standardom, bralnik RSS virov, polje za iskanje v orodni, določen napredek glede varnost (anti-phising filter, močnejša enkripcija), pa vendar je (bila) konkurenca še vedno daleč pred njim…uporabniki pa za njimi, še vedno na IE6.

IE8: konkretne izboljšave

Po nekaj letih spanja na lovorikah (več kot 95% tržni delež je upadel pod 70%) in odločitvijo evropskega sodišča o možnosti izbire brskalnika ob namestitvi Oken, je Microsoft le spoznal, da bo zopet potrebno poprijeti za delo tudi pri brskalniku. 8. različica, na voljo od 2009 prinaša mnogo tehničnih in varnostnih izboljšav, izboljšano uporabniško izkušnjo, precej boljšo podporo W3C standardov in kar nekaj novosti:

  • priporočene strani,
  • privatno brskanje,
  • accelerators: ob označitvi dela besedila imamo takoj (brez prehoda na novo stran) na voljo prevod, lokacijo na zemljevidu, spletno pošto, ...
  • web slices (mini RSS): sledenje spremembam znotraj strani (recimo enemu izdelku na amazon); dostop preko orodne vrstice, s čimer nam ni potrebno venomer hoditi na amazon.com in brskati za spremembami
  • neodvisnost zavihkov: zelo praktična lastnost, saj nam v primeru zmrznitve enega zavihka, ostali neovirano funkcionirajo naprej
  • združljivostni način: ogled strani, kot bi jo prikazal IE7. Uporabno predvsem za razvijalce.
  • orodja za razvijalce: daleč najbolj razveseljiva novica za spletne razvijalce – nič več prilagajanja na pamet!

Kot na eni strani spletni razvijalec, ki preveč časa porabim prilagajanju videza in delovanja spletnega mesta muhastim Microsoftovim brskalnikom, in na drugi kot ljubitelj odprte kode in spletnih standardov, zgornjih brskalnikov (žal) ne priporočam. Tudi zato ker konkurenca ponuja zanimive rešitve...

Firefox: razširitve, razširitve in še enkrat razširitve

Trenutno najbolj razširjena različica spletnega brskalnika v svetu naj bi bila prav Mozilla Firefox, različica 3.5. Za prikaz spletnih strani uporablja Gecko, ki se zelo drži W3C standardov. Že v osnovi ponuja precej, imamo pa praktično neomejene možnosti dopolnjevanja – omogoča namreč nadgradnjo z mnogoštevilnimi razširitvami, kar pa po drugi strani prinese ne najhitrejše delovanje (a še vedno hitreje kot IE) in večjo obremenitev računalnika. Poleg vsega je še odprtokoden in prosto dostopen, na voljo za vse glavne operacijske sisteme (Windows, MacOSX, Linux) ter v 75 jezikih.

Razširitve

Glavna prednost Firefoxa so nedvomno dodatki: teh je kar nekaj tisoč. Poleg uporabnih dodatkov za vsakdanje brskanje ter hitrostnih in varnostnih prilagoditev, so na voljo tudi teme (preobleke), s katerimi si brskalnik tudi vizualno prilagodite.

Razširitve lahko poiščete v uradnem skladišču, namestitev pa je povsem preprosta: kliknete gumb (Add to Firefox), v okencu, ki se vam odpre pa še Namesti (Install) in to je vse. Razširitev bo omogočena ob naslednjem zagonu brskalnika.

Sledi nekaj precej uporabnih:

  • Adblock Plus: za vse, ki imate dovolj nadležnih (flash) oglasov. Znebite se jih z klikom na gumb blokiraj desno zgoraj nad oglasom, oziroma z desnim klikom in izborom Adblock – slike, če gre za statične elemente.
  • Xmarks: v kolikor imate obsežno zbirko zaznamkov in/ali uporabljate ogromno gesel ter povrhu vsega redno uporabljate več kot en računalnik (in/ali OS in/ali brskalnik), potem si najverjetneje želite imeti vse to sinhronizirano. Xmarks vam močno olajša ročno delo, saj hrani vaše zaznamke (in gesla) v „centralni“ bazi, do katere imate dostop tudi preko spletne strani. Ob vsakem zagonu brskalnika preveri za nove ali spremenjene vnose , ob izklopu (ali že med brskanjem) pa spremembe shrani. Poleg tega med iskanji na googlu prikaže ikono ob 3 straneh, katere ima največ ljudi med zaznamki. Na voljo tudi za Safari in IE.
  • Video DownloadHelper: poenostavi (ali omogoči) prenos videa iz priljubljenih spletnih strani (youtube, ...). Možnost izbire poljubnega formata (avi, mpeg, mp4, ...) zapisa.
  • Speed Dial: povzeto po telefonih – omogoča nastavitev 9 shranjenih strani, ki se prikažejo ob zagonu in/ali ob odprtju novega zavihka.
  • Firebug: obvezna oprema za vsakega spletnega razvijalca
  • ...

Praktično obstaja razširitev za vsako željo in okus, tako da le preverite v skladišču ;)

Flock je Firefox-ov klon, ki nam še bolj približa socialne mreže. Zatorej, če ste zvesti in redni uporabnik predvsem Facebook-a in Twitter-ja, pišete blog ali objavljate slike v PicasaWeb albumih, uporabljate MySpace, do spletne pošte dostopate prek brskalnika, potem je Flock za vas najboljša stvar po narezanem kruhu. V eni izmed prihodnjih objav iz te serije ga bom tudi podrobneje predstavil, lahko pa si ga že sedaj snamete iz uradne strani.

Safari: lep in učinkovit

Poleg že pregovorno očem prijetnega videza, se Applov brskalnik Safari ponaša z odličnim sledenjem W3C standardom ter hitrostjo nalaganja spletnih strani in izvajanja javascript kode. Kot se za prednaloženi brskalnik na operacijskih sistemih Mac spodobi, je to funkcionalno pravzaprav popoln brskalnik: zavihki, bralnik RSS virov, blokiranje nadležnih oken, vgrajen črkovalnik, vgrajen odjemalec spletne pošte, top sites (fancy pogled največkrat obiskanih spletnih strani), ločeno izvajanje zavihkov ...

Od leta 2007 je sicer na voljo tudi za Okna, kamor pa nekako ne paše. Na iPhone-u vas prednaložena že čaka mobilna različica tega brskalnika.

V kolikor nujno ne potrebujete 27 raznoraznih razširitev in si lastite katerega izmed iMac-ov, iskanje drugega brskalnika niti ni potrebno! Edina slabost so pravzaprav dragi računalniki.

Chrome: hitrost

Chrome je Googlov brskalnik, ki je pravzaprav Safarijev bratranec. Pod pokrovom se namreč prav tako skriva WebKit, ki služi za razčlenjevanje (x)HTML kode in prikaz spletnih strani. V osnovi je bil to le brskalnik, oblikovan za preprosto in učikovito rabo, brez (ne tako nujno potrebnih) dodatnih funkcionalnosti in tudi zaradi tega ga odlikuje izjemna hitrost. Pred kratkim so po vzoru Firefoxa odprli tudi skladišče z razširitvami, ki pa sicer še zdaleč ni tako popolnjeno kot Mozillino, toda hitro rastoče in vsekakor vredno pregleda. Na voljo so tudi številne teme.

Najprej je bil na voljo le za Okna, pred kratkim pa so izdali tudi različici za Mac in nekatere Linux distribucije (Debian, Ubuntu, Fedora, openSuse).

Toplo priporočam vsem, ki od brskalnika pričakujete preprosto in hitro brskanje! Odsvetujem pa tistim, ki vas (preveč) skrbi, kaj vse Google počne z vašimi podatki, ki mu jih brskalnik posreduje ob vašem brskanju po spletu.

Pri Googlu je že precej daleč v razvoju tudi operacijski sistem Chromium, osnovan na Linux platformi in s spletnim brskalnikom Chrome v glavni – pravzaprav edini – vlogi (o tem morda več kdaj v prihodnosti, ko bo objavljena tudi javno dostopna različica).

Opera: inovativnost

Opera je bila sprva projekt znotraj podjetja Telenor (največje norveško telekomunikacijsko podjetje), toda že po enem letu je to postalo vodilni produkt podjetja Opera Software ASA. To je pri svojem brskalniku vedno stremelo k doslednemu sledenju spletnih standardov obenem pa vedno znova ponujalo inovativne in varne rešitve. Med prvimi so tako vpeljali brskanje z zavihki, v sam brskalnik integrirali odjemalce za spletno pošto, IRC in BitTorrent; omogočili blokiranje nezaželjenih pojavnih oken in oglasov, enostavno upravljanje le z miškinimi gibi in kliki (t.i. mouse gestures), speed dial, pred kratkim pa nadaljevali revolucijo z vpeljavo funkcionalnosti Opera Turbo in Opera Unite. O slednji zaenkrat le toliko, da na izjemno enostaven način (tudi v primerjavi s FTP) ponuja možnost deljenja datotek, ustvarjanja spletnih albumov, integriranega lastnega spletnega strežnika ... več pa v kakšni kasnejši podrobni predstavitvi, ko bo storitev tudi bolj izpopolnjena in se bolje prijela.

Globalni tržni delež kljub vsem presežkom že dlje časa (nekaj let) stagnira na odstotku, dveh; bolj priljubljena je npr. v Rusiji, kjer je s 25% povsem enakovreden igralec. Mnogi pravijo, da je manjšo razširjenost treba pripisati dejstvu, da je bil sprva, do leta 2000 trialware (po preteku poskusnega obdobja je bilo potrebno kupiti licenco) nato pa sicer lahko tudi brezplačen – s tem, da so bili pod orodno vrstico vedno prisotni oglasi. Toda povsem brezplačna in brez oglasov je vendarle že od leta 2005 (8.5).

Kljub relativno slabem tržnem deležu bi Opero toplo priporočil večini uporabnikov. Kot samostojni brskalnik (brez dodatkov, takoj ob namestitvi) ponuja največ in z vsako novo različico najmanj drži korak s konkurenco, v marsičem pa jo tudi prehiti.

Zaključek

Torej, razlogov za zamenjavo vašega IE6 s katerim izmed novejših brskalnikov je več kot dovolj.

Vsi novejši brskalniki (zadnje različice vseh naštetih) so več kot spodobni izdelki, vsak izmed njih pa izstopa po kateri izmed funkcij, pa naj si bo to hitrost, razširljivost, učinkovitost, ali pa videz. Vsekakor dovolj izbire, da uporabljate brskalnik, ki bo najbolj skladen z vašim načinom brskanja. Če morda niste prepričani, da boste zmogli brez sedanjega, lahko brez težav uporabljate tudi več brskalnikov hkrati.

Dodano 7. 2. 2010: Uporabniki Linux operacijskih sistemov pa iskanje svojega novega brskalnika nadaljujete v predstavitvi, ki so jo spisali na LinuxMag.