Ubuntu je moderen, odprtokoden, brezplačno dostopen operacijski sistem, enostaven za uporabo. Za razliko od Oken je strojno manj zahteven (a ne na račun funkcionalnosti in videza) in posledično primeren tudi za nekoliko starejše računalnike.

Uporabniška izkušnja

Namizje v Ubuntu 11.04 (Natty Narwhal)

Nekoč je veljalo, da Linux distribucije uporabljajo le ekstremni čudaki, ki v okno s črnim ozadjem vpisujejo na videz nepovezana zaporedja znakov, ki se jih je praktično nemogoče zapomniti. Uporaba Ubuntuja (in tudi drugih bolj razširjenih distribucij, npr. Fedora, SUSE, Red Hat, …) je že nekaj let nekje med Okni in OSX, s tem, da za napredne uporabnike še vedno obstaja tudi zgornja možnost. Brez posebnih zadržkov lahko zatrdim, da je sistem uporabniku vsaj tako prijazen kot Okna ali OSX.

Programi

Osnovni programi v Ubuntu

Večina programov iz Oken ali OSX sicer ni na voljo tudi v različici za Ubuntu, so pa zato tu drugi alternativni programi, ki jih bom podrobneje predstavil v eni izmed naslednjih objav. Zaenkrat naj povem samo to, da za pisarniške programe, brskanje po spletu, prenašanje datotek, poslušanje glasbe in ogled filmov ni razlogov za skrb ;)  V kolikor alternativa ne obstaja, pa je še vidno možnost namestitve in uporabe programa v emulatorju (WINE). Tudi o tem več kasneje.

Varnost

Ena izmed večjih pomanjkljivosti Oken, ki je pravzaprav posledica široke uporabe, je varnost. Računalnik, povezan v splet, pravzaprav ne more delovati brez požarnega zidu in antivirusnega programa – in še to nam ne zagotavlja mirne uporabe, saj nepridipravi izkoristijo še tako majhno varnostno pomanjkljivost v sistemu ali enem izmed nameščenih programov. Povsem nasprotno velja za Linux distribucije, saj zlonamerne kode za te sisteme praktično (še) ni, za vsak primer pa obstaja tudi ustrezna programska zaščita.

Pomanjkljivosti

Ubuntu je precej izpopolnjen operacijski sistem in kot tak zelo primeren za široko uporabo. Do (redkih) težav večinoma prihaja le zaradi odsotnosti primernih gonilnikov za strojno opremo – ti so v veliki večini narejeni le za Okna (ali OSX), zato v določenih primerih lahko pride do težav. Vendar je tudi teh težav vedno manj in jih ob običajni uporabi praktično ne zaznamo; zelo razširjena in aktivna skupnost programerjev namreč vedno bolje skrbi za odpravo tudi teh pomanjkljivosti.

Zaključek

Za domačo rabo je Ubuntu torej več kot primeren sistem. Brskanje po spletu, uporaba spletne pošte, pisarniških programov, poslušanje glasbe, ogled filmov, urejanje slik, ipd. je primerljivo z Okni, s tem, da je vse skupaj brezplačno in bolj varno. Naj vas le ne bo strah prehoda! ;)

V naslednji objavi se bom sprehodil skozi namestitev najnovejše različice Ubuntu 11.04, znane tudi kot Natty Narwhal.

Za uvod ali krajšo prestavitev naj služi že omenjen opis pri pregledu brskalnikov, sedaj pa si kar takoj poglejmo kje se skriva (moje) navdušenje nad brskalnikom.

Posebnosti

Opera je že ves čas svojega obstoja “skrbela” za napredne uporabnike – skorajda z vsako novo različico so razširili nabor funkcij, ki naj bi jih omogočal vsak moderen brskalnik. Pa začnimo kar pri najbolj svežih:

Opera Unite

Opera Unite je nova tehnološka platforma, ki nam na preprost način omogoči deljenje vsebine neposredno s svojimi znanci, brez potrebe po predhodnem nalaganju vsebine na tretje strani ali storitve (Facebook, Flickr, PicasaWeb, …). Glede na to, da je platforma odprta za vse razvijalce, imamo praktično neomejene možnosti: od osnovnega deljenja datotek ali celotnih map, do predvajanja glasbe, prikaza galerij s slikami, celo gostovanja spletne strani, …, vse to neposredno iz lastnega računalnika.

Opera Unite - stranska vrstica

Opera Unite najdemo v stranskem meniju brskalnika (prikaži/skrij z F4), s klikom na značilno ikono. Ob prvem “zagonu” določimo del povezave, na kateri bodo dosegljive naše aplikacije: če uporabljamo več računalnikov, vnesemo npr. ubuntu, kar se skupaj z uporabniškim imenom (potrebna registracija na Opera.com) sestavi v ubuntu.matejj.operaunite.com. Ob obisku te strani se našim znancem prikažejo vse aplikacije znotraj Opera Unite, ki so vključene na našem računalniku. Privzeto so že naložene nekatere aplikacije, kot npr. deljenje datotek, zid, …, seznam vseh preostalih pa najdemo v skladišču. Za vsako aplikacijo lahko izberemo, ali se bo gostom prikazovala v seznamu, ali bo dostopna iskalnikom (Google, najdi.si, …) ter dostopnost preko lokalnega omrežja.

Deljenje datotek (File Sharing)

Verjetno se je že vsak od nas soočil s težavo, kako prenesti/poslati nekomu drugemu veliko datoteko. Če osebna dostava ni bila mogoča, nam je (večinoma) ostalo le pošiljanje preko elektronske pošte: vendar pa ima večina brezplačnih storitev (GMail, Yahoo! Mail, …) že od nekdaj oziroma še vedno (pre)nizke omejitve glede maksimalne velikosti, uporaba FTP pa je večini ljudi manj poznana, še manj jih dejansko ima svoj strežnik, kamor bi se nalagale te datoteke.

Opera Unite nam to težavo elegantno reši: v nastavitvah le določimo mapo na lokalnem disku, katere vsebina je nato dostopna vsem preko našega lastnega mesta. Dostop lahko pustimo javen, lahko pa si ga zaščitimo z geslom. Znancu, ki bi mu prej morali pošiljati ogromno datoteko, sedaj pošljemo le povezavo do naše aplikacije, nato pa si on sam prenese datoteko(e) z našega računalnika.

V kolikor želimo, da nam znanci (npr. tisti, ki nimajo Opere z Unite) pošljejo svoje datoteke, v lasten nabor aplikacij dodamo še File Inbox. Ob prvem zagonu določimo le mapo na lokalnem disku, kamor se bodo shranjevale poslane datoteke. Pošiljanje/nalaganje je preprosto – spet pošljemo povezavo (na veliko izpisana v desnem stolpcu) ter določimo vrsto dostopa (javno ali zaščiteno z geslom).

Albumi s slikami

V kolikor ne želimo albuma slik s potovanja, zabave, ipd. objaviti v enem od spletnih storitev (Flickr, PicasaWeb, …) ali na socialnih omrežjih (Facebook, MySpace, …), si v privzeto nameščeni aplikaciji za deljenje slik (Photo Sharing) nastavimo pot do mape s slikami ter znancem pošljemo povezavo (in geslo). Prikaže se jim enostaven album: ena slika izpostavljena, ostale pomanjšane; možnost projekcije ter pogleda v celotni velikosti.

Predvajanje večpredstavnostnih datotek

Na voljo sta nam (vsaj) dve možnosti:

• Media Player, ki predvaja le zvočne datoteke. Tako si npr. na domačem računalniku nastavimo deljenje mape z lastno glasbeno knjižnico, v službi, na poti (če je dovolj dobra povezava), med čakanjem na letališču, na počitnicah v hotelu to glasbo predvajamo na prenosniku.
• Stream Media, ki poleg zvočnih predvaja tudi video datoteke (avi, mpg, flv, mp4, mov, …)

Ostalo

V skladišču se najdejo še razno razne aplikacije: od iger, klepeta, opomnika, urejevalnika opravil (task manager) do spletnega strežnika za gostovanje spletne strani, tekaškega dnevnika (Training Log) ali zidu (kot na FB). V prihodnosti se lahko nadejamo, da nam bodo na razpolago aplikacije za vsako željo in okus, saj se skladišče hitro širi.

Več o Opera Unite lahko preberete še v: uradni najavi, članku o ozadju, tehničnem opisu (navodila za razvoj aplikacij), …

Opera Turbo

Opera Turbo

Opera Turbo je storitev, ki je že dlje časa prisotna na mobilnih brskalnikih Opera Mini in Opera Mobile. Storitev nam “pomaga” premagovati počasnejše povezave (npr. GPRS na prenosnih telefonih) s tem, da zahtevano stran “stisne” na Operinih strežnikih, nam pa pošlje precej “lažjo” vsebino. Operini razvijalci se lahko pohvalijo, da količina prenesenih podatkov zmanjša za tudi 80%, celoten prenos pa pohitri tudi za več kot 2x. S tem nam lahko precej prihranijo pri končnem mesečnem znesku za prenos podatkov ;)

Prikazana spletna stran zaradi tega ni nič drugačna, le slike nam na primer posreduje v (malce) slabši, a še vedno dobri, kvaliteti. Še vedno pa imamo možnost ogleda originalne slike (desni klik & ponovno naloži v polni kvaliteti).

Opera Mini in Opera Mobile imata Opera Turbo že privzeto omogočeno, v “namizni” Operi pa stiskanje omogočimo s klikom na ikono, lahko pa si celo nastavimo, da se nam avtomatsko vklaplja/izklaplja, odvisno od širine povezave.

Opera Link

Opera Link

V kolikor imamo več računalnikov z nameščeno Opero in bi želeli imeti sinhronizirane tako zaznamke in gesla kot tudi nastavitve iskalnikov, “speed dial”, osebno vrstico in beležke, uporabimo vgrajeno storitev Opera Link. Seveda ni obvezno, da sinhroniziramo vse podatke, v nastavitvah preprosto odkljukamo želene. Na voljo je tudi v mobilnih brskalnikih, vsebina pa je dostopna še preko spletne strani. Za uporabo, seveda, potrebujete uporabniški račun na opera.com, ki je, seveda, (lahko) isti kot tisti za Opera Unite.

Speed Dial

Opera - Speed Dial

Podobno kot na telefonih, si lahko tudi v Operi (če smo pošteni, sedaj bolj ali manj že v vseh brskalnikih) določimo nekaj strani, do katerih želimo v vsakem trenutku hitro dostopati. Te se nam (privzeto) prikažejo ob zagonu brskalnika in ob odprtju novega zavihka, in sicer v obliki manjših posnetkov (slike) celotne strani. Nastavimo si lahko do 25 takih strani ter na koliko časa naj se nam posnetki osvežujejo.

Blokiranje vsebine

Če je v Firefox-u “obvezna” namestitev dodatka AdBlock Plus, je tu že dlje časa vgrajeno blokiranje vsebine. Deluje povsem preprosto: z desnim miškinim klikom odpremo spustni meni, v katerem izberemo Block Content. Ob tem “izgine” besedilo, na strani pa ostanejo le vsebine, ki jih je moč blokirati: slike, videi, flash, največkrat nadležni oglasi. V kolikor so vsi iz istega strežnika (posredovalnik oglasov), je dovolj že en sam klik na katerega koli izmed njih in v prihodnje se nam ne bodo prikazovali.

Razširjena vrstica z zavihki

Opera - Visual tabs

Od različice 10 je vgrajen tudi tale bonbonček: če vrstico z zavihki potegnemo navzdol, se nam poleg naslovov strani prikažejo še njihovi posnetki (majhne slike). Ni sicer ne vem kako uporabno, ampak zgleda pa kul :)

Stranska vrstica

Poleg standardnih zgodovine brskanja in zaznamkov, imamo še kar nekaj dodatkov, ki jih najdemo (skoraj) izključno samo pri Operi:

Widgets

To so majhni programčki, ki jih namestimo v brskalnik in nam olajšajo brskanje ali prikazujejo določene podatke. V skladišču jih najdemo preko 1300, od prikazovanja trenutnega časa in/ali vremena do Googlovega prevajalnika, prikaza športnih rezultatov, posodobitev (zid) na Facebooku, Twitterju ali pripomočkov za spletne razvijalce.

Na nek način bi jih najlažje primerjal s Firefox-ovimi razširitvami, s tem, da niso vgrajeni v sam brskalnik (ogrodje) temveč se prikazujejo v svojem (majhnem) oknu in jih je tako mogoče poljubno prestavljati.

Notes (zapiski)

Zelo priročna je tudi možnost pisanja kratkih zapiskov. Vstavimo lahko poljuben tekst, ali pa dodamo del vsebine kar iz spletne strani; ob tem se zapomni še povezavo do spletne strani, v kolikor bi potrebovali še npr. celotno besedilo.

Poleg widgetov, ki so že privzeto naloženi, nam jih je na voljo še kar precej dodatnih v skladišču: od zadnjih novic, slovarjev pa do pregledovalnika predpomnilnika (cache).

Odjemalec za torrent datoteke

Opera že dlje časa podpira prenašanje datotek preko BitTorent protokola. Tako ne potrebujemo dodatnega programa samo za to, temveč uporabimo Opero. Uporaba je povsem inutivna in ne bi smela povzročati težav. Povsem primerno za osnovno rabo.

Odjemalec spletne pošte in bralnik RSS virov

Še dlje nam je v okviru brskalnika na voljo odjemalec spletne pošte. Ponovno lahko rečem, da je za osnovno delo povsem primeren in brez težav nadomesti namizne programe, kot sta Microsoft Outlook (Express) ali Mozilla Thunderbird.

Več o bralniku RSS virov pa lahko preberete v prejšnjem delu serije Spletni biseri.

Tehnologija: podpora spletnim standardom, prikaz spletnih strani, …

Omeniti moram še hvalevredno delo Operinih programerjev, ki že ves čas tesno sledijo spletnim standardom W3C, kar omogoča lažji razvoj spletnih strani spletnim razvijalcem. Z naprednimi “pogoni” Presto (xHTML), Carakan (JavaScript) in Vega (grafika), ki poskrbijo za razčlenjevanje, prikaz in izris spletne strani ter grafike, ponujajo hitro (bojda celo najhitrejše) nalaganje ter uporabo mnogih (naj)novejših standardov: HTML5, CSS3, SVG, …

Osnovne možnosti

Kot ste najbrž že sami ugotovili, je brskalnik precej napreden, tako da ni bojazni, da ne bi omogočal (že skoraj standardiziranih) funkcij, kot so:

• brskanje z zavihki – tudi napredno, kot sem že prikazal v enem izmed prejšnjih delov te serije
• upravljanje z zaznamki
• uvoz/izvoz nastavitev, RSS virov, zaznamkov (tudi iz Firefoxa in IE)
• shranjevanje trenutne seje: shrani vse trenutno odprte zavihke in nam jih kadarkoli kasneje odpre
• dodajanje poljubnih iskalnikov, celo krajšanje url naslovov neposredno iz naslovne vrstice
• raznorazne nastavitve videza
• napredna naslovna vrstica
• privatno brskanje
• pripomoček za razvoj spletnih strani, Dragonfly ([zaenkrat še] manj obsežen ekvivalent Firefox in Chrome razširitve Firebug)
• …

Zaključek

Po vsem napisanem tu zgoraj in že v nekaterih prejšnjih objavah najbrž ni težko sklepati, da Opero priporočam vsakomur ;)

Related articles by Zemanta

• The world’s fastest browser for Windows (opera.com)
• The magic of Opera Unite (mrpant.com)

V zadnjih nekaj letih se je na spletu znašlo praktično vse: domala vsakršno informacijo, ki jo potrebujemo, najdemo po le nekaj klikih. Internet je v določeni meri nadomestil ali nadgradil klasične medije (časopisi, radio, televizija), kar pomeni, da nam novice niso na voljo samo za zajtrk (jutranji časopis) ali za večerjo (osrednja dnevno-informativna oddaja). Spletni mediji (poleg že omenjenih vedno bolj tudi blogi) objavljajo informacije takoj ko so te na voljo, kar lahko pomeni (tudi) večkrat na dan. Uporabniki, ki vsakodnevno skušamo slediti novostim, prebiramo novice iz več različnih virov, s čimer kaj hitro pridemo do težave: obiskovanje vsake spletne strani posebej in znotraj nje iskanje novosti po celotni strukturi (novice po kategorijah) hitro postane nepregledno, saj so vam v “napoto” tudi novice, ki ste jih že prebrali; po drugi strani pa nekateri zanimivi blogerji objavljajo zelo poredko, s čimer se nam lahko zgodi, da v poplavi vseh strani, med eno in drugo objavo preprosto pozabimo na njegov blog.
Takšne in drugačne nevšečnosti preprosto odpravimo s sledenjem RSS virov:

Kaj je RSS?

Tehnični vidik

RSS vir je XML datoteka, v katero lastniki spletnih strani po določenih pravilih vpisujejo (no, dejansko se datoteka polni avtomatično) novosti na strani. S tem močno olajšajo iskanje novosti, saj bralnikom RSS virov v standardizirani obliki ponujajo vse pomembnejše informacije o novici: naslov, datum objave (in/ali zadnje spremembe), uvodnik/povzetek, …

Kje najdemo RSS?

Praktično vsa (novejša) spletna mesta že podajajo novosti v obliki XML datoteke, vsekakor pa:

• spletni dnevniki: z njimi ali prav zaradi njih se je sledenje RSS virom pravzaprav “prijelo”
• tradicionalni mediji na spletu: časopisi, televizijske hiše, itd., ki (pravzaprav morajo) novice odslej ponujati tudi prek spleta
• spletna mesta podjetij: preko teh kanalov uporabnike njihovih storitev, kupce njihovih izdelkov, obveščajo o posodobitvah, novih ponudbah, izdelkih, akcijah, …
• vsa preostala spletna mesta, ki redno objavljajo novosti

Kako prebiram RSS?

Za prikaz tovrstnih XML datotek uporabljamo bralnike, ti pa so različni:

• samostojna aplikacija: najbolj pogosto na mobilnih napravah, kjer brskalniki še niso tako izpopolnjeni
• bralnik, vključen v spletni brskalnik
• bralnik, vključen v odjemalca spletne pošte: Mozilla Thunderbird, Outlook Express
• RSS agregati (več o tem malo nižje)
• sam pa najbolj nestrpno pričakujem bralnike e-knjig z bralnikom RSS virov (Amazon Kindle v omejenem obsegu to že omogoča)

Kako se naročim na RSS in kako ga prebiram v priljubljenem spletnem brskalniku?

Glede na to, da gre za novosti na spletu, je najbolj priročno sledenje virom preko brskalnika. Zato si poglejmo, kako jih uporabljamo v določenem brskalniku.

Prvi korak (naročanje) je pri vseh zelo podoben: če stran uporablja RSS, se nam to bodisi prikaže v naslovni vrstici (značilna oranžna ikona) bodisi nas na to opozarja ikona znotraj spletne strani. Ob kliku na katerokoli izmed njiju se nam prikaže XML datoteka z možnostjo sledenja viru. Od brskalnika do brskalnika se razlikuje le prikaz shranjenih virov.

Firefox

Firefox privzeto ne vključuje bralnika RSS virov, kljub temu pa sta na voljo vsaj dve možnosti sledenja:

Živi zaznamki

V tem primeru imamo RSS vir med ostalimi zaznamki, s tem da daje občutek mape, v kateri se samodejno osvežuje seznam novosti. Ta način je najbolj preprost, vendar pa ne ponuja praktično nobene dodatne funkcionalnosti in je zato primeren le, če vire, ki jim sledite, lahko preštejete na prste ene roke.

Namestitve razširtve

Razširitvi kot sta Sage ali Feed Sidebar (seznam je sicer precej dolg) sta sicer dokaj povprečna RSS bralnika, ampak zadovoljita osnove potrebe: prikaz virov v stranski vrstici, prikaz uvodnika (oz. dela celotnega besedila) ter povezavo na celotno besedilo. Pogrešam boljše obveščanje o novostih.

Uporaba je enostavna tako pri živih zaznamkih kot pri obeh razširitvah: v kolikor stran ponuja sledenje RSS virom, se v naslovni vrstici prikaže značilna oranžna ikona. S klikom nanjo se nam prikaže vsebina XML datoteke, povsem zgoraj pa še možnost izbire načina sledenja. Tam izberemo živi zaznamek oziroma nameščeno razširitev.

Flock

V prejšnjem delu serije Spletni biseri, ko sem predstavil spletni brskalnik Flock, sem opisal tudi njegov odličen bralnik RSS virov, zato se tu ne bi ponavljal.

Internet Explorer

Sledenje RSS tokom je na voljo od 7 različice tega brskalnika. Dodajanje in prebiranje je precej enostavno, sem pa spodaj priložil še celoten postopek, prikazan v slikah. Sam princip je precej podoben živim zaznamkom v Firefox-u, vendar s to razliko, da je tu na voljo še “pravi” bralnik – s podbromnim prikazom vsebine RSS (naslov, uvodnik/izvleček besedila, datum objave, …)

Windows Vista

V povezavi z Internet Explorerjem imamo možnost sledenja virom v stranski vrstici na namizju Windows Viste, kjer imamo že privzeto pripravljen enostaven bralnik. V RSS “widgetu” samo nastavimo, katere vire naj nam prikazuje.

Chrome

Chrome, kjub vsem pohvalam na njegov račun, še vedno ne omogoča RSS bralnika. Namesto tega ponudi možnost sledenja virom v drugih Googlovih storitvah, kot sta iGoogle in Google Reader.

Opera

Bralnik RSS virov je tu vgrajen kar v odjemalec spletne pošte. Zato pri prikazu xml datoteke v seznamu izberemo možnost Opera Mail.

Safari

Bralnik RSS je že vgrajen in mu pravzaprav ni kaj očitati. Ponuja vse osnovne možnosti in je (kot vsi Applovi izdelki) očem prijaznega videza :) Namesto oranžne ikone se ob zaznamem RSS viru prikaže prav tako nedvoumen gumb RSS. S klikom se nam prikaže vsebina RSS vira, ob strani pa imamo možnost shranjevanja med zaznamke.

RSS agregati

V kolikor naš brskalnik ne podpira prebiranja RSS virov, lahko uporabimo katero od številnih spletnih storitev, ki nam na tak ali drugačen način prikažejo RSS vire. Uporabne so predvsem kot začetna stran v brskalniku, s čimer se nam takoj prikažejo novice na priljubljenih novičarskih straneh. Poleg prikaza novic lahko na zaslon dodamo še razne “widgete”, kot so vremenska napoved, povezava s FB, Twitter, kalkulator, zapiski, itd. Med najbolj priljubljenimi so:

• iGoogle
• Google Reader
• Netvibes

Googlovi storitvi sta, jasno, tesno povezana s preostalimi storitvami v okviru Googla: Gmail, Google Talk, GoogleMaps, …

Ostalo

Podcast (poddaje)

Še zdaleč pa RSS viri niso omejeni le na obveščanje o besedilnih novostih. Nekateri tako npr. ponujajo t.i. podcast-e (pri nas se je prijel izraz poddaje), ki omogočajo sledenje avdio virom. Kot primer bom vzel Radio Ga Ga, tedensko oddajo na Radiu Slovenija. Ta je namreč kmalu po radijskem oddajanju na voljo tudi v digitalni obliki prek spleta, vse pomembne podatke, predvsem povezavo na zvočno datoteko in njen opis, pa vpišejo v XML datoteko. Za direktno poslušanje seveda potrebujete predvajalnik zvočnih datotek, ki podpira naročanje na podcast-e, recimo Songbird. V večini si lahko nastavimo, da samodejno opazuje za novostmi ter ob zaznani novosti njeno zvočno datoteko prenese k nam.

Za “vajo” pa le kliknite na spodnjo RSS ikono in dodajte moj RSS vir v svoj brskalnik ;)

Za začetek malo ozadja: Flock je dokaj nov brskalnik, prva različica je bila na voljo leta 2005. Tehnično gledano je Flock le en izmed številnih Firefox-ovih klonov, brskalnikov, ki so zgrajeni na jedru Firefoxa (s tem, da razvijalci Flock-a sodelujejo tudi pri razvoju Firefox-a) . V tem pogledu prav nič ne izstopa, njegova največja prednost je namreč odlična uporabniška izkušnja: razvijalci pravijo, da ga razvijajo “z mislijo na uporabnike, katerim naj bi omogočili čim bolj tesno in čim boljšo povezanost s prijatelji, priljubljenimi stvarmi in lokacijami“. Flock zato zvesto sledi spletnim trendom in nam priljubljene spletne storitve še bolj približa ali pa nam njihovo uporabo izboljša oziroma nadgradi. Pa si kar poglejmo, na kakšen način…

Prednosti uporabe

Moj svet (My World)

Takoj ob zagonu nas pričaka “Moj svet“, kjer se nam izpišejo novosti s spleta, kot npr.: novosti v izbranih RSS virih, seznam najbolj obiskanih strani, vrstica za iskanje po privzetem spletnem iskalniku (za razliko od Firefoxa, je v Flocku to Yahoo!), zadnje objave na Facebook-u in Twitter-ju, iskalnik po Twitterju, priljubljeni videi, … Stran je privzeto nastavljena za domačo stran, dostopna pa je preko naslova about:myworld (v kolikor si jo želite sami nastaviti za domačo stran).

Nalaganje slik

Ena izmed najboljših funkcij je prav gotovo možnost nalaganja slik na, recimo, Facebook. Do orodja dostopamo na enega izmed načinov:

• Tools -> Photo Uploader
• kombinacije tipk: Ctrl+Shift+U
• gumba v Flock orodni vrstici (povesm levo pod naslovno vrstico, gumb povsem na desni)
• gumba “Upload Media” v “My World” (povsem desno, pod vrstico za iskanje)

Po večkratni uporabi lahko rečem, da deluje bolje (predvsem bolj zanesljivo) kot tisti na FB. Prav tako ponuja možnost označevanja prijateljev (tags), vnos opisa ter dve izmed osnovnih funkcij pri urejanju slik: obračanje in obrezovanje. Najbolj se izkaže, oziroma pridobimo uporabniki, pri nalaganju precejšnjega števila slik – na FB se mi je že večkrat zgodilo, da je med prenosom prišlo do napake, pri Photo Uploader-ju je šlo vedno brez težav. Vse slike, pripravljene za objavo na FB, se prikažejo v zgornji vrstici, ob kliku na gumb Upload pa se nam prikažejo še dodatne nastavitve:

• možnost spreminjanja velikosti vseh slik
• izbira ali kreiranje albuma, v katerega naj se slike naložijo

Preprosto in predvsem uporabno, saj v večini primerov lahko vse naredimo samo s Flockom, brez dodatnih programov za obdelavo slik. Vsekakor priporočam!

Dodano 7.2.: Na uradnem FB blogu so te dni objavili novico, da bodo v naslednjih tednih vsem uporabnikom ponudili izboljšano aplikacijo za nalaganje slik. Pohvalno, ampak hitro urejanje ima Flock kljub vsemu še vedno bolje rešeno ;)

Večpredstavnostna vrstica

Zanimiv dodatek je tudi večpredstavnostna vrstica, kjer se nam prikažejo slikovni in video posnetki iz različnih virov:

• prijatelji na FB
• javno dostopne slike na Flickr, Photobucket
• najboljši ali zadnji video posnetki dodani na youtube
• …

Ob prehodu slike se nam pokaže še njen opis, s klikom pa pridemo do slike v polni velikosti.

Stranska vrstica

Večina “bombončkov” se nahaja v stranski vrstici, med drugim:

Sledenje RSS virom

Osebno najbolj uporabljam prav sledenje RSS virom in (v veliki meri prav) zaradi odlične uporabniške izkušnje tudi imam Flock nastavljen kot privzet brskalnik. RSS vir preprosto dodamo s klikom na ikono v naslovni vrstici, prikaže pa se nam v seznamu na levi. Flock večkrat dnevno osvežuje shranjene vire in ob novostih prikaže število novih člankov, novic, posodobitev na določeni spletni strani. S klikom na vir v seznamu se nam v osnovnem oknu prikaže zadnjih 10 (20, 30, …) novosti. Glede prikaza imamo kar nekaj možnosti:

• samo naslovi
• naslovi s kratkim povzetkom
• celotna novica
• prikaz v enem ali dveh stolpcih

S klikom na naslov pridemo na dejansko stran z novico, RSS bralnik pa jo označi za prebrano. Članek oz. novico lahko takoj dodamo med priljubljene strani, objavimo na blogu, pošljemo po elektronski pošti ali objavimo na spletnem servisu digg.

Uporabniški računi in storitve

Flock si na (uporabnikovo potrditev) lahko zapomne večino osebnih računov na spletnih omrežjih in servisih. Od spletnih omrežij (Facebooka, Twitter, MySpace), pa do spletne pošte (Gmail, Yahoo! Mail, Aol Mail), blogerskih servisov (Blogger, LiveJournal, WordPress.com) ali bloga na lastnem strežniku, servisa za deljenje zaznamkov (Delicious, Digg) ter ostalih popularnih storitev (Youtube, Flickr, Picasa, TinyPic, …). Pri nekaterih je integracija precej obsežna, npr. FB in Twitter, pri drugih pa nam le olajša prijavljanje in poda nekaj osnovnih bližnjic.

Facebook

V kolikor smo prijavljeni na FB, se nam v stranski vrstici izpišejo vse osebe, ki smo jih dodali med prijatelje. Te lahko razvrstimo po abecedi ali po zadnji dejavnosti (sprememba statusa, dodane nove slike, …). Prikaže se nam njihov status, slika, povezava na albume (slike prikaže v večpredstavnostni vrstici). Na voljo so nam možnosti komentiranja statusa, pošiljanja direktnega sporočila uporabniku, pregleda strani s profilom, …

Poleg prijateljev se nam izpišejo tudi obvestila o novih sporočilih, zahtevah za prijateljstvo, vabilih na dogodke ali za članstva v skupinah ter gumbi za hitro objavo povezave ali slik(e).

Twitter

Podobno kot pri FB, se tudi tu izpišejo vsi, ki jih sledimo, s sliko, zadnjim tweet-om ter možnostmi odgovora, “re-tweet”-a ter pregleda profila. V preostalih zavihkih imamo direktna sporočila (DMs) in naša pojavljanja (@Mentions).

Zaznamki

Tudi delo z zaznamki je malenkost olajšano. Levo ob naslovni vrstici je namreč velik gumb za shranjevanje strani med zaznamke. Podobno kot tudi v Firefox-u imamo možnost dodajanja oznak (tags) posameznim zaznamkov. To možnost dobimo, če po kliku na gumb za zanamek kliknemo na gumb Edit properties, ki se nam prikaže v vrstici nad vsebino strani. Obenem na tem mestu lahko zaznamek objavimo tudi na spletnem servisu delicious.

Servisi spletne pošte

V kolikor uporabljate za vašo spletno pošto katerega izmed priljubljenih servisov (Gmail, Yahoo! Mail, Aol Mail), ali pa celo več kot le enega, vam Flock tudi tu pomaga. Ponudi vam seznam novih sporočil, bližnjice za ustvarjanje novega sporočila in pošiljanja povezave na trenutno stran izbranim naslovnikov.

Odložišče

Precej uporabna zadeva je tudi spletno odložišče. Med iskanjem določenih informacij na spletu, zanimive dele besedil, slike iz spletnih strani ali iz večpredstavnostne vrstice (tudi video) enostavno primemo in prenesemo v stransko vrstico. Ko zberemo vse potrebno za objavo npr. bloga ali pošiljanje elektronske pošte, predmete iz odložišča preprosto prenesemo v naše besedilo.

Facebook orodna vrstica

Flock nam tudi na straneh zunaj Facebook-a omogoča dostop do orodne vrstice s klepetom ter seznama zadnjih obvestil. Tako lahko prosto brskamo po spletu in se obenem pogovarjamo s prijatelji.

Blog

Pisci spletnih dnevnikov boste morda navdušeni nad urejevalnikom spletnega dnevnika, s katerim enostavno in hitro dodamo nov vnos na naš blog: ta je lahko bodisi na lastni domeni (svoj strežnik ali zakupljeno gostovanje) bodisi na katerem izmed blogerskih servisov (Blogger, WordPress.com, …). Preprosto lahko uporabimo dele besedil, slike, video posnetke iz večpredstavnostne vrstice oziroma spletnega odložišča, pri oblikovanju vsebine pa nam je, seveda, na voljo napredni urejevalnik besedila z različnimi pogledi (WYSIWYG, html koda ali predogled).

Naslovna vrstica

Flock ima nekoliko spremenjeno naslovno vrstico glede na Firefox. Ponuja namreč še gumbe za takojšnje shranjevanje strani med priljubljene, zaznavanje večpredstavnostnega vira, shranjevanje RSS vira ter takojšnje pošiljanje trenuntega (spletnega) naslova po elektronski pošti.

Firefox razširitve (in teme)

Na voljo so nam praktično vse razširitve iz Firefox-ovega skladišča, poleg tega pa še nekaj povsem svojih razširitev in orodnih vrstic. Teme (na žalost) niso združjive s tistimi za Firefox, nekaj pa jih vseeno lahko najdete tu (samo za Okna in Mac).

Pomanjkljivosti

Pomanjkljivosti dejansko ni veliko in pravzaprav niso ne vem kako nadležne.

Slovenski prevod

Za razliko od Firefox-a Flock ni poslovenjen. Precej uporabnikov to najbrž niti ne moti ali ovira pri vsakdanjem brskanju. Bi bilo pa vseeno lepše, če bi imeli tudi to možnost na izbiro, kajne?

Zaostanek za razvojem Firefoxa

Ena izmed pomanjkljivosti, ki “gre v nos” najbrž le “obsedencem-z-zadnjo-različico”, je ta, da Flock za osnovo ne uporablja Firefox-ove najnovejše kode. Trenutno (Flock 2.5.6) uporablja že nekoliko “zastarel” Firefox 3 (točneje 3.0.16), kar pomeni, da je varnostno sicer posodoboljen (pohvalno), a vseeno gre za več kot leto staro jedro. V tem času sta izšli že dve večji posodobitvi, 3.5 (junij ’09) in 3.6 (januar ’10), ki sta prinesli precej napredka v hitrosti – še posebej tistih z veliko javascript kode – in natančnosti prikazovanja strani ter obenem nekoliko zmanjšali porabo računalnikovih virov (RAM).

64 bitna Linux različica

Še manj uporabnikov pa najbrž moti odsotnost 64 bitne različice za Linux platforme in podporo 64 bitni različi Flash vtičnika. Z večjo razširjenostjo brskalnika, se bodo razvijalci po vsej verjetnosti posvetili tudi takim “eksotikom”.

Sklepna misel

Brskalnik sicer ima nekaj pomanjkljivosti oziroma tehnološko ni najbolj izpopolnjen izdelek, je pa zato toliko bolj uporabniku prijazen; in prav ti “bombončki” ga delajo vse bolj priljubljenega in razširjenega, predvsem med rednimi uporabniki spletnih omrežij.
Preizkusi ga tudi ti! Pa saj to že sami dobro veste ;)

Dodatek: prehod iz sedanjega brskalnika na Flock

Naj kar takoj povem, da prehod ni težaven in ne sme biti ovira pri menjavi brskalnika. Ob namestitvi, bolje rečeno ob prvem zagonu, imate možnost uvoza podatkov iz trenutnega brskalnika. Podobno lahko storite tudi kadarkoli kasneje: File -> Import… V oknu, ki se vam odpre, označite brskalnik ter nato le še katere podatke želite uvoziti (zaznamki, gesla, piškotki).

Flock dobite na uradni spletni strani, kjer so vam pripravili še precej več informacij:

• predstavitev možnosti tudi v video obliki
• uporabniški priročnik
• pogosta vprašanja in odgovori
• seznam razširitev
• spletna skupnost: blog, forum, zbirka gumbov, logotipov, ikon, …

Iskanje

Precej pogosto opravilo med brskanjem po spletu je prav iskanje informacij preko spletnih iskalnikov. Razvijalci spletnih brskalnikov so nam zato iskanje približali za korak ali celo dva s sledečimi prijemi:

Orodna vrstica iskalnikov (en korak manj)

Večina spletnih brskalnikov ponuja možnost prilagajanja in nastavljanja lastnih spletnih iskalnikov. Ti so vidni desno od naslovne vrstice, nastavimo pa si jih lahko v:

• Firefox: s klikom na ikono pred vnosnim poljem za iskanje se prikaže meni na katerem izberete “Upravljanje iskalnikov”. Prikaže se pojavno okno s seznamom vseh že nastavljenih iskalnikov. Iskalnike si lahko uredimo po poljubnem vrstnem redu ter za vsakega od njih nastavimo bližnjico.
• Chrome: s klikom na ikono “Prilagodite in nadzirajte Google Chrome” se vam prikaže meni, kjer izberete “Možnosti”, nato pa v razdelku “Privzeti iskalnik” izberete “Upravljanje”. Tu se vam prikažejo možnosti za nastavitev privzetega iskalnika in nastavitev bližnjic.
• Internet Explorer: nadvse podobno kot v Firefox-u, le da je ikona desno ob polju za iskanje
• Opera: S kliki na “Tools” -> “Options” -> “Search” oziroma “Ctrl+F12″ -> “Search” se vam prikažejo možnosti za urejanje nastavitev spletnih iskalnikov. Tu lahko tudi sami dodajamo poljubne spletne iskalnike: izpolnjemo polji za naziv in bližnjico, med naprednimi možnostmi pa v spletni naslov (Address) vnesemo pot do iskalnika. V primeru najdi.si je to http://www.najdi.si/search.jsp?q=%s.
• Safari: hm, kot kaže brskalnik tega ne omogoča (vsaj ne na enostaven način), kar me kar malo čudi. Naj me, prosim, kdo od zvestih uporabnikov prosim popravi, če se motim.

Znotraj naslovne vrstice brskalnika (dva koraka manj)

Večina brskalnikov omogoča tudi možnost iskanja v poljubnem spletnem iskalniku preko naslovne vrstice. Namesto, da vpišemo google.si (najdi.si, …) in šele tam nato iskani niz, tega vpišemo kar v naslov, pred tem pa še bližnjico za željen iskalnik: g spletni brskalniki za Google oz. n spletni brskalniki za iskanje na najdi.si.

Dodano naknadno:

Postopek lahko uporabite tudi za skrajševanje URL naslova s priljubljenim spletnim servisom (bit.ly, is.gd, …), kar pride prav za objavljanje na FB, Twitter-ju, blogu, … Postopek (prevejeno) deluje v Operi in Chrome, oziroma tam, kjer lahko ročno dodajamo iskalnike. Primer za is.gd v Operi najdete tu.

Napredno iskanje

Z nekaj sledečmi napotki si na precej enostaven način lahko zelo izboljšate kakovost prikazanih rezultatov na najbolj popularnem spletnem iskalniku. Pri vseh bom za primer uporabil iskalni niz spletni brskalniki. Večina namigov deluje tudi na ostalih iskalnikih.

• "spletni brskalniki": z narekovaji zahtevamo iskanje po točno določeni frazi. Iskalniki namreč v osnovi iščejo le pojavljanje vseh besed znotraj neke strani, neodvisno od medsebojne pozicije.
• "spletni brskalniki" +matej -jurančič: s “plusom” pred ključno besedo zahtevamo, da se ta obvezno pojavi na strani; z “minusom” pa, da te besede ne želimo
• "spletni brskalniki" or "matej jurančič“): z operatorjem OR iskalniku povemo naj išče strani, ki vsebujejo eno ali drugo ključno besedo oz. frazo.
• "spletni brskalniki" site:matej.jurancic.com: s parametrom site določimo, da nam vrne le rezultate iz določenega spletnega mesta

Zavihki

Vsi sledeči namigi se nanašajo na intenzivno uporabo zavihkov, do česar ponavadi pride ob kakem bolj resnem delu, kjer iščemo podatke po različnih straneh in/ali podatke s teh strani primerjamo/prepisujemo.

Bližnjice na tipkovnici

• Ctrl+T odpre nov zavihek
• Ctrl+W zapre trenutni zavihek
• Ctrl+PageDown oz. Ctrl+Tab prikaže naslednji zavihek
• Ctrl+PageUp zapre prikaže predhodnji zavihek

Premikanje

Odprte zavihke si lahko preprosto sami uredimo v poljuben vrsti red tako, da z levim miškinim gumbom kliknemo nanj in ga prestavimo na željeno lokacijo.

Prekliči zapiranje

Firefox, Chrome, Internet Explorer in Opera ponujajo tudi možnost ponovnega odprtja pred kratkim zaprtega zavihka. Možnost vsake toliko pride zelo prav, če katerega izmed zavihkov prehitro zapremo ter nam strani ni potrebno iskati po zgodovini brskanja; poleg tega pa imamo na možnost tudi celotno zgodovino v tistem zavikhu (gumbi naprej in nazaj).

• V Firefoxu zaprti zavihek obnovimo s pritiskom desnega miškinega gumba na ordono vrstico z zavihki, kjer nato izberemo Prekliči zapiranje zavihka. Podobno velja tudi za Chrome (Znova odpri zaprt zavihek).
• v Operi pa nazadnje zaprtega s kombinacijo Ctrl+Shift+T oz. Ctrl+Z, do vseh zaprtih pa imamo dostop preko gumba povsem desno v orodni vrstici zavihkov.
• za IE8 velja kombinacija zgornjega: dostop z desnim klikom na zavihek (vrstico z zavihki) ter možnost obnovitve vseh predhodno zaprtih zavihkov
• za Safari zopet (razočarano) ugotavljam, da te funkcije ne podpira

Ostale možnosti

S desnim klikom na zavihek se nam prikaže še več možnosti, kot na primer: zapiranje vseh zavihkov, zapiranje vseh zavihkov razen trenutnega, shranjevanje vseh zavihkov med zaznamke, podvajanje zavihka, … Se pa te možnosti razlikujejo od brskalnika do brskalnika.

Zaznamki

Orodna vrstica

Firefox, Opera in Internet Explorer ponujajo “shranjevanje” zaznamkov (priljubljenih strani) v za to namenjeni orodni vrstici. Postopek je enostaven: kliknemo na zaznamek in ga “nesemo” v orodno vrstico. Tu nam je na voljo precej hitreje kot v posebnem oknu z zaznamki.

Živi zaznamki

Živi zaznamki (RSS) so posebne vrste zaznamki, primerni predvsem za strani z novicami oziroma bloge. Vsebujejo namreč povezave na zadnje vnose in se “same osvežujejo”. Tako nam ni potrebno vsakokrat obiskati spletne strani in preverjati, če je kaj novega: preprosto pogledamo živi zaznamek oziroma nas že sam brskalnik opozori na novost. O tem več čez kak teden v eni izmed naslednjih objav v tej seriji.

Ostale bližnjice na tipkovnici

• Ctrl+R osveži stran. Za razliko od F5, ponovno naloži tudi slogovne in “javascript” datoteke
• Ctrl+L oz. F6 nastavi fokus v naslovno vrstico
• Ctrl+K (samo za Firefox) nastavi fokus v orodno vrstico za iskanje. Chrome, ki nima posebnega okenca za iskalnik, s to kombinacijo spremeni naslovno vrstico v vrstico za iskanje.
• Alt+levo ali Backspace in Alt+desno naložita prejšnjo oziroma naslednjo stran (enako kot gumba v orodni vrstici)
• prav tako pa delujejo tudi vse splošne bližnjice: tiskanje (Ctrl+P), shranjevanje (Ctrl+S), vstavljanje (Ctrl+V), kopiranje (Ctrl+C), …

Zaključek

To je bilo nekaj preprostih namigov, ki znajo izboljšati brskanje/iskanje po spletu ali prihraniti kak korak v pogostih opravilih.
V prihodnji objavi, čez dva tedna, lahko pričakujete podrobnejši opis zanimivega brskalnika, osnovanega na Firefoxu ter kot naročenega za uporabnike spletnih socialnih mrež, Flock. Do takrat pa: napredno brskanje ;)

S to objavo začenjam serijo objav s skupnim naslovom Spletni biseri. (Predvidoma) vsako drugo sredo bom predstavil kako zanimivo, uporabno podrobnost / funckionalnost, ki nam olajša in izboljša brskanje po spletu. Od spletnih brskalnikov, do spletnih radijskih postaj, RSS virov in še marsičesa. Namen je opozoriti na kakšno (manj znano) funkcionalnost ter izboljšati kvaliteto brskanja.

Pripombe in komentarji vedno dobrodošli in zaželjeni. Pa prijetno branje ;)

Kako, mar ne obstaja samo Internet Explorer (in Firefox) in zakaj sploh menjati?

Prva tema so spletni brskalniki: računalniški programi, ki omogočajo brskanje po spletu ter prikazovanje (x)HTML dokumentov in večpredstavnih vsebin. Definicijo sem podal namenoma, ker neverjetno veliko ljudi brskalnike zamenjuje z iskalniki (in obratno). Da, in brskalnika nista samo dva, pravzaprav jih je na voljo cela kopica. Morda se sprašujete zakaj bi pravzaprav menjali zmagovalnega konja, na katerega ste se v vseh teh letih brskanja že pošteno navadili. Odgovor se skriva v nenehnem spreminjanju spleta, vsebine, predvsem pa njihove predstavitve. Medtem ko so še pred 10 leti spletne strani po večini vsebovale le besedilne elemente ter sem ter tja kako animirano sliko, vse skupaj pa je izgledalo kot neposrečen izdelek pri likovni vzgoji, je bil napredek v zadnjih letih skokovit. Vse več spletnih mest poleg besedila temelji na večpredstavnih vsebinah, v vedno boljši ločljivosti; ljudje preživimo neprimerljivo več časa na spletu, pregledamo neprimerljivo več strani; spletna mesta uporabnikom omogočajo aktivno sodelovanje, interakcijo v realnem času… Vse to vodi v vedno nove in nove standarde, s katerimi bi uporabnikom omogočili večjo opravilnost, boljšo uporabniško izkušnjo, …

Spodaj vam bom predstavil nekaj najbolj razširjenih (a ne nujno tudi najboljših). Že takoj velja opozoriti, da so vsi brezplačno in kadarkoli na voljo preko spleta, precej jih deluje tudi na več platformah (operacijskih sistemih).

Torej, kaj imam na voljo?

Internet Explorer

IE6 = zgodovina

Brskalnik, ki ga je definitivno povozil čas! Ob izidu je bil to sicer precej spodoben in moderen brskalnik, toda izšel je na prejšnjega desetletja (2001), kar ga v dobi interneta označuje kot starčka. Poleg varnostnih pomanjkljivosti, so tu še povsem praktične: v primerjavi z modernimi brskalniki je občutno počasnejši, v osnovi ne podpira brskanja z zavihki, ne podpira sledenju RSS, podpora splošno sprejetim spletnim standardom (W3C) je milo rečeno slaba, kar povzroča ne malo težav spletnim razvijalcem. Kljub vsemu se ga kar nekaj (bolje rečeno preveč) uporabnikov kar ne znebi: razlog lahko tiči v nepoznavanju alternativ ali pa v povezanosti s prav tako neuničljivimimi Okni XP, zato se je pred kratkim poleg spletnih razvijalcev tudi Microsoft aktivno (a precej neposrečeno) vključil v odpravo IE6 z računalnikov; še najbolj pa bo najbrž vplivala opustitev podpore na straneh kot sta youtube in digg.

IE7: malenkostni napredek

Leta 2006 je Microsoft sicer izdal posodobljeno različico najbolj razširjenega brskalnika, ki je prinesel določen napredek: dobili smo zavihke, izboljšano podporo W3C standardom, bralnik RSS virov, polje za iskanje v orodni, določen napredek glede varnost (anti-phising filter, močnejša enkripcija), pa vendar je (bila) konkurenca še vedno daleč pred njim…uporabniki pa za njimi, še vedno na IE6.

IE8: konkretne izboljšave

Po nekaj letih „spanja“ na lovorikah (več kot 95% tržni delež je upadel pod 70%) in odločitvijo evropskega sodišča o možnosti izbire brskalnika ob namestitvi Oken, je Microsoft le spoznal, da bo zopet potrebno poprijeti za delo tudi pri brskalniku. 8 različica, na voljo od 2009 prinaša mnogo tehničnih in varnostnih izboljšav, izboljšano uporabniško izkušnjo, precej boljšo podporo W3C standardov in kar nekaj novosti:

• priporočene strani,
• privatno brskanje,
• “accelerators”: ob označitvi dela besedila imamo takoj (brez prehoda na novo stran) na voljo prevod, lokacijo na zemljevidu, spletno pošto, …
• “web slices” (“mini RSS”): sledenje spremembam znotraj strani (recimo enemu izdelku na amazon); dostop preko orodne vrstice, s čimer nam ni potrebno venomer hoditi na amazon.com in brskati za spremembami
• neodvisnost zavihkov: zelo praktična lastnost, saj nam v primeru “zmrznitve” enega zavihka, ostali neovirano funkcionirajo naprej
• združljivostni način: ogled strani, kot bi jo prikazal IE7. Uporabno predvsem za razvijalce.
• orodja za razvijalce: daleč najbolj razveseljiva novica za spletne razvijalce – nič več prilagajanja “na pamet”!

Firefox: razširitve, razširitve in še enkrat razširitve

Trenutno najbolj razširjena različica spletnega brskalnika v svetu naj bi bila prav Mozilla Firefox, različica 3.5. Za prikaz spletnih strani uporablja Gecko, ki se zelo drži W3C standardov. Že v osnovi ponuja precej, imamo pa praktično neomejene možnosti dopolnjevanja – omogoča namreč nadgradnjo z mnogoštevilnimi razširitvami, kar pa po drugi strani prinese ne najhitrejše delovanje (a še vedno hitreje kot IE) in večjo obremenitev računalnika. Poleg vsega je še odprtokoden in prosto dostopen, na voljo za vse glavne operacijske sisteme (Windows, MacOSX, Linux) ter v 75 jezikih.

Razširitve

Glavna prednost Firefoxa so nedvomno dodatki: teh je kar nekaj tisoč. Poleg uporabnih dodatkov za vsakdanje brskanje ter hitrostnih in varnostnih prilagoditev, so na voljo tudi teme (preobleke), s katerimi si brskalnik tudi vizualno prilagodite.

Sledi nekaj precej uporabnih:

• Adblock Plus: za vse, ki imate dovolj nadležnih (flash) oglasov. Znebite se jih z klikom na gumb “blokiraj” desno zgoraj nad oglasom, oziroma z desnim klikom in izborom Adblock – slike, če gre za statične elemente .
• Xmarks: v kolikor imate obsežno zbirko zaznamkov in/ali uporabljate ogromno gesel ter povrhu vsega redno uporabljate več kot en računalnik (in/ali OS in/ali brskalnik), potem si najverjetneje želite imeti vse to sinhronizirano. Xmarks vam močno olajša ročno delo, saj hrani vaše zaznamke (in gesla) v „centralni“ bazi, do katere imate dostop tudi preko spletne strani. Ob vsakem zagonu brskalnika preveri za nove ali spremenjene vnose , ob izklopu (ali že med brskanjem) pa spremembe shrani. Poleg tega med iskanji na googlu prikaže ikono ob 3 straneh, katere ima največ ljudi med zaznamki. Na voljo tudi za Safari in IE.
• Video DownloadHelper: poenostavi (ali omogoči) prenos videa iz priljubljenih spletnih strani (youtube, …). Možnost izbire poljubnega formata (avi, mpeg, mp4, …) zapisa.
• Speed Dial: povzeto po telefonih – omogoča nastavitev 9 shranjenih strani, ki se prikažejo ob zagonu in/ali ob odprtju novega zavihka.
• Firebug: obvezna oprema za vsakega spletnega razvijalca
• …

Praktično obstaja razširitev za vsako željo in okus, tako da le preverite v skladišču ;)

Safari: lep in učinkovit

Poleg že pregovorno očem prijetnega videza, se Applov brskalnik Safari ponaša z odličnim sledenjem W3C standardom ter hitrostjo nalaganja spletnih strani in izvajanja javascript kode. Kot se za prednaloženi brskalnik na operacijskih sistemih Mac spodobi, je to funkcionalno pravzaprav popoln brskalnik: zavihki, bralnik RSS virov, blokiranje nadležnih oken, vgrajen črkovalnik, vgrajen odjemalec spletne pošte, top sites (“fancy” pogled največkrat obiskanih spletnih strani), ločeno izvajanje zavihkov, …

Od leta 2007 je sicer na voljo tudi za Okna, kamor pa nekako ne “paše”. Na iPhone-u vas prednaložena že čaka mobilna različica tega brskalnika.

Chrome: hitrost

Chrome je Googlov brskalnik, ki je pravzaprav Safarijev bratranec. “Pod pokrovom” se namreč prav tako skriva WebKit, ki služi za razčlenjevanje (x)HTML kode in prikaz spletnih strani. V osnovi je bil to “le brskalnik”, oblikovan za preprosto in učikovito rabo, brez (ne tako nujno potrebnih) dodatnih funkcionalnosti in tudi zaradi tega ga odlikuje izjemna hitrost. Pred kratkim so po vzoru Firefoxa odprli tudi skladišče z razširitvami, ki pa sicer še zdaleč ni tako popolnjeno kot Mozillino, toda hitro rastoče in vsekakor vredno pregleda. Na voljo so tudi številne teme.

Najprej je bil na voljo le za Okna, pred kratkim pa so izdali tudi različici za Mac in nekatere Linux distribucije (Debian, Ubuntu, Fedora, openSuse).

Opera: inovativnost

Opera je bila sprva projekt znotraj podjetja Telenor (največje norveško telekomunikacijsko podjetje), toda že po enem letu je to postalo vodilni produkt podjetja Opera Software ASA. To je pri svojem brskalniku vedno stremelo k doslednemu sledenju spletnih standardov obenem pa vedno znova ponujalo inovativne in varne rešitve. Med prvimi so tako vpeljali brskanje z zavihki, v sam brskalnik integrirali odjemalce za spletno pošto, IRC in BitTorrent; omogočili blokiranje nezaželjenih pojavnih oken in oglasov, enostavno upravljanje le z miškinimi gibi in kliki (t.i. mouse gestures), “speed dial”, pred kratkim pa nadaljevali revolucijo z vpeljavo funkcionalnosti “Opera Turbo” in “Opera Unite”. O slednji zaenkrat le toliko, da na izjemno enostaven način (tudi v primerjavi s FTP) ponuja možnost deljenja datotek, ustvarjanja spletnih albumov, integriranega lastnega spletnega strežnika … več pa v kakšni kasnejši podrobni predstavitvi, ko bo storitev tudi bolj izpopolnjena in se bolje “prijela”.

Globalni tržni delež kljub vsem presežkom že dlje časa (nekaj let) stagnira na odstotku, dveh; bolj priljubljena je npr. v Rusiji, kjer je s 25% povsem enakovreden igralec. Mnogi pravijo, da je manjšo razširjenost treba pripisati dejstvu, da je bil sprva, do leta 2000 “trialware” (po preteku poskusnega obdobja je bilo potrebno kupiti licenco) nato pa sicer lahko tudi brezplačen – s tem, da so bili pod orodno vrstico vedno prisotni oglasi. Toda povsem brezplačna in brez oglasov je vendarle že od leta 2005 (8.5).

Zaključek

Torej, razlogov za zamenjavo vašega IE6 s katerim izmed novejših brskalnikov je več kot dovolj.

Vsi novejši brskalniki (zadnje različice vseh naštetih) so več kot spodobni izdelki, vsak izmed njih pa izstopa po kateri izmed funkcij, pa naj si bo to hitrost, razširljivost, učinkovitost, ali pa videz. Vsekakor dovolj izbire, da uporabljate brskalnik, ki bo najbolj skladen z vašim načinom brskanja. Če morda niste prepričani, da boste “zmogli” brez sedanjega, lahko brez težav uporabljate tudi več brskalnikov hkrati.

Dodano 7.2.: Uporabniki Linux operacijskih sistemov pa iskanje svojega novega brskalnika nadaljujete v predstavitvi, ki so jo spisali na LinuxMag.