sob, 14. jan. 2012

Transatlantik – veslanje čez Atlantik

Morska veslaška popotovanja Marina Medaka spremljam že dlje časa – njegov prvi večji podvig, veslanje od Savudrije do Zakintosa, je nekako sovpadal s prihodom prvih kajakov k hiši in mojim svežim navdušenjem nad novim športom. Celo v tej meri, da sem se takoj po njegovem zaključku še sam odpravil na svoje prvo popotovanje s kajakom okoli Pašmana in Ugljana. Od takrat imamo doma že 5 kajakov (od kratkega “divjevodaša” pa do 6,4m “rakete”), Marin pa za sabo še nekaj večjih podvigov:

Kot je pred kakim letom razkril v Poletu, pa mu je že dlje časa največja želja … preveslati Atlantik! Brez spremstva. Kljub vsem preveslanim kilometrom po Jadranu in okoli Koreje, (sodeč po njegovih zapisih na blogu in dosežkih) odlični fizični in predvsem psihični kondiciji, je veslanje nekaj 100 do 1000km od prve obale le nekaj povsem drugega. Moram priznati, da sem bil sprva precej skeptičen, da bo odprava kadarkoli v bližnji prihodnosti zapustila varen pristan na naši strani velike luže. Če so prejšnji podvigi še bili v okviru mojih "avanturističnih meril", pa je ta daleč nad njimi.

V četrtek, 12. 1. 2012, pa se je štiričlanska posadka (še trije izkušeni britanski morski kajakši) le odpravila na predvidoma 45 dnevno avanturo, v katerih bodo preveslali približno 4700km med Kanarskimi otoki in Barbadosom. Sedaj vsak dan z nestrpnostjo čakam na nove zapise na blogu in posodobitev trenutne lokacije. V prvih treh dneh jim je kljub morski bolezni, ki je prizadela 3/4 odprave, že uspelo opraviti 6,81% celotne poti. Fantom, ki so nedvomno zelo sposobni, odlično pripravljeni in opremljeni, želim “mirno” morje, čim manj nevšečnosti in vso srečo pri premagovanju te življenjske preizkušnje. Srečno!

P.S.: Marin (če se ne motim) že od prvega podviga naprej ob veslanju zbira donacije za društvo KROS. Podobno tudi njegov britanski kolega, Simon.