Matej Jurančič | spletni dnevnik

Aug/10

27

Dan 1 :: Pašman Kajak SeaTour 2010

To je . objava v seriji S kajakom okoli Pašmana in Ugljana

Opis prvega morskega veslaškega podviga: v 4 dneh sem preveslal dobrih 100km po morju okoli Pašmana in Ugljana ter vmes prespal na Ižu.

Za prvi dan sem si izbral malo krajšo etapo in po najbolj znanem morju: na Pašman namreč hodim na počitnice že od 1. leta, tako da sem bil letos že 20. leto tukaj. Tudi kar se prenočišča tiče, sem si izbral kar našo nekdanjo “poletno rezidenco” v Solinah. Ker nisem prav dobro vedel, kako bo vse skupaj odvijalo, se mi je zdela to najbolj primerna varianta. V primeru kakršnih koli večjih težav bi se zvlekel na obalo in poklical sestro, da me pride iskat :)

Pot

Pašman (kamp) – Muntan – Dužac mali – Dužac veli – Ugrinić – Tkon – Rt Gnalič – Rt Borovnjak – Uvala Triluke – Orlič – Uvala Landin – Uvala Žinčena – Zaglav – Uvala Soline

prikaz poti na Google Maps

skupaj km: 23.3km
skupni čas: 3:35
povprečna potovalna hitrost: 6.5km/h

Opis

6:20
Vstal že po drugem zvonjenju budilke. Začel pakirati, vmes jedel in hodil na WC (zadnje ni v vzročno-posledični zvezi s prejšnjim).

7:57
Po precej dolgem pakiranju in oblačenju le splavil kajak. Prižgal kamero za prvo snemanje, se poslovil od sestrce in Tinija in se napotil dogodivščinam naproti. Prve težave sem imel že takoj na začetku s kamerokonoba, maslina, grill-fish-wajn. Nosilec sem namreč narobe obrnil, tako da je bila preveč oddaljena in sem le stežka dosegel gumbe.
Glede na to, da je bilo na morju še povsem mirno, brez valov in predvsem prometa, sem na začetku ubral bolj direktno linijo ob otokih (Muntan ter Mali in Veli Dužac) in prišel k Pašmanu zopet nekje pri Ugriničih. Do Tkona je šlo precej hitro, “srečal” pa sem le enega smučarja in ene dva ribiča. Pri zadnjem sem se spomnil, da nisem vzel niti enega kosa pribora!? Bo pa malo bolj zanimivo jesti makarone, sem si rekel in veslal dalje.
Mirno morje se je nadaljevalo vse do Gnala, tako da sem imel čas občudovati lepe zalivčke. Ko sem obplul Rt Gnalič, se je mariskaj spremenilo: kar naenkrat sem za sabo zagledal 3 turistične ladje in 2 gumenjaka! Tako sem le dobil priložnost za test seayaka v valovih. Moram reči, da se je zelo izkazal, tako da sem opogumljen nadaljeval proti prvemu postanku. Vmes sem še nekako uspel slikati tablo za Konobo – sredi ničesar!

9:30
Prvi postanek. Na začetku uvale Triluke sem prvič “vrgel sidro”. V senci sem popil malo vode, nekaj predelane pa vrnil v naravo. Popravil sem tudi nosilec za kamero, malo poslikal in odrinil dalje.

9:50
Na vodi je bilo vedno več plovil: od gumenjakov do gliserjev in jadrnic, od turističnih do ribiških ladij. Tako sem se lahko malo igral s kamero in posnel nekaj srečanj z valovi.
Ko sem prišel pred otok Žižanj, so se zopet pojavile hiše na Pašmanu. Lahko rečem samo to, da jih je vsakič, ko pridem na drugo stran otoka, več.

10:20
Ker sem bil že precej daleč in je postajalo vedno bolj vroče, sem začel iskati primerno mesto za večurni počitek. Iskal sem kombinacijo sence na obali (kak boriček) in peščenega dostopa iz morja. Kmalu sem ugotovil, da bo pri obeh pogojih treba malo popustiti. Še najbolj sem pri “pomolu”: že sam sem imel precej težav z izkrcanjem in hojo do sence, kaj šele s kajakom. Nekako mi ga je le uspelo privleči na suho, za vsak slučaj sem ga še privezal za bližnje drevo.
Kmalu sem se vrgel v morje, nato pa kar nisem vedel kaj naj počnem. Malo sem poskušal spati, pa spet plavat, pa na WC, pa malo pojedel in popil. Nato sem se spravil reševati sudoku, poslal nekaj SMSov v domačo centralo, …

14:30
Po 4 urah sem imel dovolj poležavanja in sem se počasi začel odpravljati na pot. Mogoče sem se pakiranja res lotil preveč po dalmatinsko, saj je preteklo več kot pol ure preden sem iz kajaka posnel naslednje javljanje.
V času ko sem se skrival pred soncem, se je na vodi marsikaj spremenilo: valovi sicer še niso bili preveč moteči, je pa prav pošteno že pihal maestral, tako da sem si veslo kar privezal na kajak. Posebej naporno je bilo okoli Zaglava, tako da sem se kar nekajkrat ustavil v zavetrju. Dobra stran nasprotnega vetra je ta, da se vsaj ne občuti vročine ter da me je ob koncu kar samo odpihnilo k Ljubici.

16:30
Kajak sem kar na pol pustil v vodi in hitro stekel za mizo. Tokrat je stregla ena mlajša pionirka (Lucija), ki je kar malo začudeno pogledovala mojo obutev in se nato še čudila temu, da sem sam.
Za kosilo sem najprej dobil slane inčune – zmanjkalo jih je v trenutku, kot tudi prve stekleničke pomarančnega soka. Sledila je glavna jed: orada, krompir v oblicah, mešana solata, tržaška omaka. Ponujene sem imel še palačinke, a sem se jih zavoljo polnega trebuha in nekaj preostalih minut veslanja odpovedal. Bom že kdaj nadoknadil!

17:45
Skočil sem še na WC, potem pa preveslal zaliv. Šel sem direktno na “naš pomol”, tako da so se me Italijani, ki so dopustovali v bližnji hiški kar prestrašili, ko sem suvereno zvlekel čoln na suho in se peš odpravil proti prenočišču. Še obe njihovi zverini sta bila tako šokirana (ali pa sta bila tako lepo vzgojena), da se nista zapodila vame.

Do večera in zgodnjega spanca (21:30) sem še malo preveril in posnel, kar je novega v okolici hiše, sms-al v veseli urici, pogledal sončni zahod in posušil mokre stvari. Hiška je sedaj že pravcata vila, in na voljo tudi za počitniški najem, za t.i. robinzonski turizem. No, vsak ima svoj pogled na to…

Prvi dan sem torej brez težav preveslal do zastavljenega cilja. Uvidel sem tudi, da z valovi ne bi smelo biti nikakršnih težav, da je potrebno zjutraj še bolj zgodaj na pot, da lahko porabim tudi več kot 6l tekočine na dan…skratka, brez večjih nevšečnosti, naslednji dan pa s polno paro čim dlje ob Ugljanu! :)

· · ·

No comments yet.

Leave a Reply

<<

>>

Theme Design by devolux.nh2.me