Matej Jurančič | spletni dnevnik

Oct/10

3

Dan 2 :: S kajakom med Pašmanom in Dugim otokom

To je . objava v seriji S kajakom na Kornate

Drugi morski veslaški podvig, tokrat v samo dveh etapah. Veslanje po V delu Kornatov, med številnimi idiličnimi otočki, vsega skupaj 70km.

Drugi dan veslanja se je zopet začel ob 7h. Spala sva precej različno, jaz od utrujenosti kar dobro, ati povsem nasprotno :) To mi je kar ustrezalo, saj je bilo pred nama kar precej direktnega prečenja po “odprtem” morju – no, na koncu se je izkazalo, da ni neke velike razlike…

Pot

Uvala Šašćica – Tukošćak – Iž – Mrtovnjak – Školj veli – Bisage – Ždrelac – Banj – Dobropoljana – Neviđane – Mrljane – Garmenjak – Uvala Lučina
Prikaz poti na Google Maps
skupaj km: 30km
skupni čas: 5:00h
povprečna hitrost: 6km/h

Opis

7:05
Noč je bila kar mirna, razen enega obiska WCja sem se kar lepo naspal. Pogoji sicer niso bili idealni, zato je na pomoč priskočila utrujenost. Ati je, na drugi strani, ni čutil, tako da so bila “njegova” tla precej trda, vzglavnik popolnoma neprimeren, … Upal sem, da ga bo to vsaj malce upočasnilo in bom bolj konkurenčen :)
Čeprav sva relativno zgodaj vstala, sva bila v vodi (spet) ob 7:00. Za začetek sva imela slabe 3km prečenja do malega otočka Tukošćak. Spet sva bila praktično sama na vodi, tako da vsaj s tem ni bilo težav. Povsem naju je namreč presenetila zgodnja burja in že kar konkretni valovi (vsaj za tako zgodnjo uro). Po cca. 20 minutah sva se za 5 minut “zasidrala” v zavetrju nato pa začela najdaljše prečenje – več kot 5km do malega otoka Mrtovnjak med Ižem in Ugljanom. Prečenja mi na splošno niso preveč všeč, ampak, kot bi se lahko tudi reklo, “pač…veslaš”. No, po slabe pol ure, ko sem atija komajda še videl in sem bil relativno blizu Iža, sem se odločil, da malo skrenem iz direktne linije in naredim kratek postanek. Nekako mi ni povsem ustrezalo, da se že navsezgodaj (poleg utrujenosti) borim z vetrom in valovi [1. do naslednjega podviga bom že bolje pripravljen!]. Iž se tokrat ni ravno “izkazal”, prav nič gostoljubja nisem bil deležen, pravzaprav me sploh ni hotel sprejeti: na tej strani otoka je burja pustila svoje sledi, tako da je obala skoraj nedostopna. Nekako je bila potreba po postanku dovolj velika, da mi je uspelo zlesti iz čolna in na hitro opraviti najbolj nujne zadeve.

8:30
Po naslednjih 15 minutah veslanja sem končno spet srečal atija, ki se je že dolgočasil na Mrtovnjaku. V pol ure sva nato malo posušila opremo, na hitro nadomestila nekaj porabljene energije in se pripravila še na zadnje prečenje: 3,5km do otokov za Ugljanom. Tokrat sva za spremembo veslala skupaj, tako da je pot mimo ribogojnic do mostu kar hitreje minila. Pri prvem otoku (Školj veli) sem lahko vklopil avtopilota – spomin na mučno jutranje veslanje po isti poti dva tedna nazaj je bil še zelo živ.
Po uri in pol sva se ustavila pred mostom, toliko da sem razložil “taktiko”. Ni neka znanost: počakaš, da se prehod malo sprazni, vklopiš turbo in se zapelješ čim bolj ob obali Pašmana. Na najožjem delu moraš biti pripravljen na mešanje tokov, ki te odnaša naravnost v sredino kanala; ampak večjih težav kljub vsemu ni [3. vsaj sam jih ob vseh treh prehodih nisem imel].

11:00
Sledil je obvezen daljši postanek na najbolje urejenem počivališču za kajakaše: ati je bil povsem navdušen nad mivko na koncu zalivčka, saj mu prvič ni bilo potrebno paziti, kako bo izstopil. Videlo se je sicer, da je že malo izven glavne sezone, saj pomol ni bil več tako urejen, pa tudi ljudi ni bilo. Tako sva v miru skoraj 3h počivala, jedla, preračunavala preveslano razdaljo in povprečno hitrost, delala načrte za naslednje podvige, …

14:15
Še zadnji pogled na priljubljeno počivališče nato pa z valovi in vetrom v krmo hitro proti cilju. Kar malo sem se že razvadil na to, da me v Pašman naplavi in da zadnje 2h skoraj ni potrebno veslati. Se pa po drugi strani ta del zato malo vleče, ker točno veš, kako blizu “doma” si in kako malo moraš veslati. Proti koncu (pred Barotulom) je še ati prav navdušeno demonstriral, kako gre z valovi “vsaj 20km/h”. Bomo enkrat z GPSom preverili ;)

16:05
Cilj! V dveh tednih zaključil še drugo morsko turo s kajakom. Čeprav je trajala le dva dni, sem bil precej bolj utrujen kot po prejšnji štiridnevni – povprečno sva na dan naredila več kolikor sem sam največ naredil v enem dnevu. Dejansko se precej pozna, v kakšnem kajaku veslaš, vendar mi je kljub utrujenosti seayak še vedno ljubši – greš pač malo počasneje, vendar se lahko praktično kjerkoli ustaviš brez slabe vesti in pretirane previdnosti, tudi glede stabilnosti je bolj enostavno; lahko bi rekel, da je bolj v dalmatinskem slogu: počasi a zanesljivo, čim bližje obale … no, resnici na ljubo Dalmatincem se kakršnakoli vožnja z vesli ne zdi primerna [4. “ovi ludi Slovenci”].
Hitrostnih rekordov po Jadranu v prihodnosti nimam namena podirati, se bom pa vsekakor še večkrat podal na kako podobno, še raje daljšo, turo po Jadranu. Že samo v okolici Pašmana je več kot dovolj primernih destinacij: od celotnih Korantov do otokov v okolici Murterja, pa Karinsko in Novigradsko morje (in še dalje po Zrmanji navzgor) v okolici Zadra ali višje proti Pagu, Rabu, Krku, …

· · · ·

No comments yet.

Leave a Reply

<<

>>

Theme Design by devolux.nh2.me