Matej Jurančič | spletni dnevnik

Sep/11

25

Dan 1 :: S kajakom okoli Murterja

To je . objava v seriji S kajakom okoli Murterja

Potopis dvodnevnega veslanja iz Pašmana do Vrgade, okoli Murterja in preko Pakoštan nazaj do Pašmana.

Ker sva prejšnji dan prišla prepozno, je bilo veslanje okoli Murterja dolgo časa pod vprašajem. Vsak od naju je v prvih urah veslanja v mislih risal alternativne poti, ki bi jih lahko opravila v teh dveh dneh (časovno naju je omejevalo tudi prihajajoče poslabšanje z napovedanim jugom in dežjem). No, sredi dneva sva se le uskladila in se odpravila na prvotno začrtano pot, okoli Murterja.

Pot

Pašman (kamp) – Muntan – Dužac mali – Tkon – Rt Gnalić – otok Gnalić – Otočić Kozina – Vrgada – Otočić Arta Vela – Mali Prišnjak – Otok Murter – Hrbošnjak – Tisno

Prikaz poti na Google Maps
Skupaj km: 40,5km (na števcu, Google jih je naštel “le” 38)
Skupni čas: 6:15h
Povprečna hitrost: 6,5km/h

Opis

6:00
Po zelo slabo prespani noči (vmes sem se iz prikolice prestavil ven na tla), sva vstala ob 6h. Ker sva prejšnje popoldne res na hitro pripravila kajake, je bilo več ali manj vse potrebno še enkrat preveriti.

7:45
Po skromnem zajtrku [1. zvečer sva pozabila kupiti kruh], sva se okoli 7:45 končno zbasala v kajake in odveslala novim dogodivščinam naproti. Letos sva se odločila za malo bolj “uravnoteženo” taktiko: zjutraj, ko je bilo morje še “ka ulje”, sem jaz veslal v OceanX [2. hitrejši, a manj stabilen morski kajak], ati pa v Seayaku. Tako mi vsaj prvi dve uri ni bilo potrebno veslati na vso moč, da nisem preveč zaostajal (v OceanX sem imel z manj napora vsaj 1km/h višjo povprečno hitrost) – so pa žal druge pomanjkljivosti: nikakor mi ne uspe najti idealne pozicije sedeža, tako da mi po cca. pol ure noga začnenja “spati” (samo leva).

8:30
Na hitro sva se ustavila v Tkonu, toliko da sva kupila kilo kruha in dva slanca. Do konca Pašmana ni bilo nič posebnega, na rtu pa sva zamenjala kajaka in prečila proti Vrgadi. V tem času na srečo ni prav gost promet, tako da so tudi večkilometrska prečenja relativno nenevarna. Je bil pa kar šok za roke in hrbet, ko sem presedlal v Seayaka; ampak vse za stabilnost :)

10:30
Po dobrih dveh urah in preveslanih 15km sva prispela na Vrgado in se za pol ure ustavila na na rajski peščeni plaži. Hitro sušenje majic, skok v vodo nato pa naprej proti Murterju. Nisem ravno ljubitelj športanja v najhujši vročini, tako da poskušam do poldneva priti čim dlje. Po slabi uri (5km) sva našla otoček s primernim dostopom in senco za naslednje 2-3h.

11:30
Najprej sva se pomalicala tune (na žalost iz konzerve), nato pa odšla vsak po svoje. Jaz kakšen meter višje do “postelje”, ati pa na sprehod okoli otočka. Spanec mi je po neprespani noči prišel še kako prav, ati pa je že kar malo nestrpno čakal, kdaj bova šla naprej. Sklenila sva, da greva po zunanji strani Murterja in se nato po kakšni uri odločiva ali bova nadaljevala okoli otoka. Težko je bilo napovedati, kako hitro bova napredovala, saj se je medtem že kar spodobno okrepil maestral, ki v teh koncih piha povsem z zahodne smeri [3. v Pašmanskem kanalu SZ], kar je pomenilo, da so naju čakali valovi iz strani.

14:30
Zunanja obala Murterja je kar pestra, številni zaliv(čk)i, mnogi izmed njih z mivko oz. drobnim peskom. Vsaj v prvi polovici je bilo tudi “precej” ljudi – vsakih nekaj 10m kak par, skupinica, pa čeprav marsikje ni bilo videti, da bi do tja vodila kaka cesta. Po dobri uri sva se za 15 min ustavila v enem od zalivov in si privoščila malo sence.
Zaradi vedno večjih valov, ki so prihajali od strani, napredovanje ni bilo ravno najhitrejše. Da bi pridobila nekaj 100m sva čez ožino kajake celo prenesla [4. ne več kot 5m]. Že konkretno utrujen sem preveslal okoli psihološke meje, spodnjega rta Murterja, in naslednji kilometer, dva preveslal kot prerojen. Celo tako, da sem ob pogledu na bližnje mestece, Jezera, suvereno predlagal, da nadaljujeva do naslednjega (Tisno) in tam poiščeva prenočišče. Še prehitro sem odločitev obžaloval in v zadnji uri je občutno padla povprečna hitrost. Pomagala ni niti četrta Frutabela in “vonj po večerji”.

18:00
Konkretno izmučen sem le nekako priveslal do pomola, ob katerem je bila primerna klančina z drobnimi kamni. Podobno kot lani, ko sem ves čas veslal v počasnejšem seayaku, sem letos zaradi slabše pripravljenosti še dodatno “trpel”. Ni kaj, za daljše podvige bo treba pred sezono večkrat na Savo!

19:00
Večerja! Že med veslanjem sem skoraj bolj kot morje opazoval “promenado” in iskal primerno restavracijo. No, na koncu nisva bila prav nič zbirčna, zavila sva v prvo na poti proti “gradu”. V naslednji uri sva pojedla marsikaj: slane inčune, marinirane inčune, ribjo juho, ati je spet tuno, jaz lignje s krompirjem in blitvo, za posladek pa še palačinke. Po napornem celodnevnem veslanju sva si zaslužila nagrado!

21:00
Čeprav sva spala tik pod cesto, osvetljeno z javno razsvetljavo, nisem imel niti najmanjših težav s spancem. Tudi rahlo nagnjen teren in trda podlaga nista imela možnosti proti utrujenosti…

· · ·

No comments yet.

Leave a Reply

<<

>>

Theme Design by devolux.nh2.me