Drugi dan veslanja se je zopet začel ob 7h. Spala sva precej različno, jaz od utrujenosti kar dobro, ati povsem nasprotno :) To mi je kar ustrezalo, saj je bilo pred nama kar precej direktnega prečenja po "odprtem" morju – no, na koncu se je izkazalo, da ni neke velike razlike ...
Beri daljePrvi dan vikend izleta s kajakom se je v marsičem precej razlikoval od prejšnjega 4-dnevnega: veslanje v družbi ima svoje prednosti in slabosti. So-kajakaš večinoma pomeni “boljši stik z realnostjo” in v mnogih pogledih deluje pomirjujoče; po drugi strani pa lahko tudi zbija moralo – ati je namreč precej bolj natreniran, ima hitrejši čoln (in boljše veslo), tako da mi je, ko se je po sedmih urah veslanja s (še vedno) lahkotnimi zavesljaji hitro oddaljeval in je pika na obzorju postajala vedno manjša, hitro padala motivacija. Kljub vsemu, razen konkretne utrujenosti, ni bilo krize ;)
Beri daljePo prejšnjem samostojnem podvigu je bil ati kar malo razočaran, da ga nisem vzel s sabo, češ: “jaz že celo leto (samo) sanjam, da bom preveslal Jadran, ti pa (kar) greš”. Že kmalu po prihodu je oznanil, da greva v septembru skupaj na Kornate. Termin sva večkrat spremenila, nato pa se le odločila (no, ati je določil) za odhod.
Beri dalje